• +38637577100
  • DE
Reservierung

Intervju s trenerjem KK Telekom Baskets Bonn, Predragom Kruničem

Rogla, 19. 9. 2018
Govorili smo z vrhunskim trenerjem in stalnim gostom pri nas, Predragom Kruničem, ki je kot trener k nam pripeljal KK Telekom Baskets Bonn. Kot trener je leta 2009 postal nemški državni prvak in hkrati trener leta v nemški Bundesligi. Zaupal nam je, zakaj tako rad zahaja na Roglo.
V 20 letih delovanja v nemški košarki ste bili na Rogli že velikokrat. Se spomnite, kdaj ste bili tukaj prvič in s katerimi ekipami?
Zagotovo sem bil tukaj že več kot desetkrat. Ne vem zagotovo, kolikokrat je to bilo. Tukaj sem bil z Bonnom, Bayreuthom, Oldenburgom in še s kom po večkrat. Prvič sem bil tukaj z Bonnom v sezoni 1999/2000 kot pomočnik trenerja.

Kako bi po mnogih letih kot profesionalni trener uvrstili Roglo kot košarkarsko destinacijo?
Zagotovo je tukaj zelo dobro, če prihajam tako pogosto (smeh). Če ne bi bilo dobro, ne bi prihajal sem, vsakič sem zelo zadovoljen, tudi letos. Pogoji so zares prilagojeni vsem športnikom. Tukaj obstaja tradicija gostovanja košarkarskih ekip in ljudje, ki delajo tukaj, vedo, kaj košarkarji potrebujejo. Počutimo se dobro, imamo zelo dobro pogoje za delo in vedno odhajamo polni pozitivnih vtisov. Opravimo dobro delo, ki nam bo kasneje v sezoni koristilo.

Menite, da vam bodo priprave na Rogli pomagale ponoviti rezultate zadnjih let, oziroma jih še izboljšati?
Verjamem, da bodo. Če ne bi verjel, sedaj ne bi bil tukaj. Prejšnje leto smo imeli zares dobro sezono. Letos se pripravljamo za tri tekmovanja, ki nas čakajo, igrali bomo veliko število tekem. S prihodom sem smo opravili bazo za izzive, ki jih bomo imeli med sezono. Delamo na tem, da tukaj naredimo odlično bazo v kondicijskem delu, prav tako pa smo imeli čas za trening taktičnega in tehničnega dela igre. To je dobra baza za kasnejše treninge in, jasno, tudi prihajajočo sezono. Pričakujem, da bomo z delom, ki smo ga opravili tukaj, najmanj ponovili rezultate v prejšnji sezoni. Je pa to vselej težko. Želimo si tudi, da bomo vedno boljši in še uspešnejši. Zagotovo pa imamo tukaj vse predpogoje, da bomo v novi sezoni dosegli cilje, ki smo si jih zadali.

Kakšni se vam zdita športna infrastruktura in okolica na Rogli?
Športna infrastruktura je zares prilagojena športnikom. Vse, kar košarkarji potrebujemo, imamo na razpolago. V tem delu priprav, ko je v ospredju kondicijska priprava, je pomembno, da imamo dobre pogoje za trening tako v dvorani kot tudi zunaj na stadionu. Fitnes prostori so izjemni, kar je zelo pomembno, da lahko dobro organiziramo treninge in smo učinkovitejši pri delu. Prav tako je pomembno, da imamo dobre možnosti za regeneracijo. Nekaj malega prostega časa, ki ga imamo, izkoristimo za sprehod v tej krasni naravi. Opravili smo tudi krajši izlet s sedežnico, spustili smo se do Mašinžage, kar je bilo igralcem zelo zanimivo. Mislim, da je Rogla iz leta v leto boljša in zares smo zadovoljni tukaj. 

Kaj menite o sprejemu in gostoljubnosti zaposlenih na Rogli?
Toliko let že prihajam sem, da že večino delavcev vidim kot prijatelje. Vedno, ko jih vidim, se jih razveselim. Vidim pa, da se tudi oni razveselijo, ko vidijo mene. Dobro je, ko nekakšna pozitivna energija prihaja z obeh strani. Gostoljubnost je na zares visokem nivoju, ljudje so komunikativni in zelo je prijetno tukaj.

Na kaj ste pomislili, preden ste prišli na Roglo na priprave?
Razveselil sem se. Vsakič, ko pridem, se veselim. Vidim, da se tudi moji sodelavci in pomočniki radi vračajo sem. Enostavno so prepoznali, da je tukaj odlično mesto za športne priprave in zagotovo imam pred vsakim prihodom na Roglo pozitivne občutke, saj vem, da bomo dobro pričakani, imeli bomo dobre pogoje in veselim se, da mi bivanje tukaj pomaga pripraviti ekipo na novo sezono. 

Bi se želeli v prihodnje še vrniti na Roglo?
Zgleda, da je to že tradicija v zadnjih 20 letih (smeh). Zagotovo je želja, da se še vračamo sem in ni razlogov za karkoli drugega. Prav tako imam željo, da pridem še v kakšnem drugem obdobju osebno z družino, da se nekoliko sprostimo. Med pripravami smo močno osredotočeni na delo in intenzivnost treningov je visoka. Ne obstaja veliko prostora za druge aktivnosti in zato bi želel kdaj izkoristiti prosti čas z družino in prijatelji prav tukaj na Rogli.

Kakšni so vaši osebni cilji, pričakovanja v prihodnosti?
Prejšnjo sezono smo končali na 5. mestu. Konkurenca v nemškem prvenstvu je zares močna in prejšnjo sezono smo za sabo pustili nekaj zelo dobrih ekip. Cilj nam je vselej, da se uvrstimo v playoff nemškega prvenstva. Če se pojavijo možnosti, želimo še višje od tega, je pa uvrstitev v playoff primarni cilj. Tudi v nemškem pokalu in Ligi prvakov želimo končati čim višje, kot je mogoče.

Koliko časa posvetite košarki?
Mnogo ur. To niso samo treningi, to so še razmišljanja o košarki, delo, priprave treningov, pogovori z igralci, analize treningov in tekem, sprejemanje različnih odločitev. V enem dnevu je veliko aktivnosti, zato ostane malo časa za kaj drugega. Enostavno se tisti, ki se ukvarjajo s tem poslom, ne morejo po treningu izključiti. Košarka zahteva celo osebo praktično ves dan.

Kaj je za vas kot trenerja najpomembneje v košarkarski igri?
Predvsem, da ekipa, ki želi biti uspešna, pokaže željo trdo delati, napredovati, da ima ambicije. Če to obstaja, potem to pušča prostor za napredek, uspeh. Vedno se veselim, ko ekipa naredi dober rezultat, pa tudi, ko vidim, da so igralci napredovali, da so postali boljši v nekem obdobju. Lani je bil eden od mojih igralcev prvič na Rogli in v primerjavi z lani je danes precej boljši košarkar, saj je vlagal veliko truda in ima ambicije. To je nekaj, kar je za mene kot trenerja zelo pomembno − da so igralci iz dneva v dan motivirani in dajejo maksimum. Osrečuje me, da tako ekipa kot posamezniki napredujejo in postajajo boljši iz dneva v dan.

Kaj pri košarkarjih najbolj cenite?
Prav te stvari, ki sem jih prej omenil. Da so pripravljeni trdo delati, napredovati, se podrediti ekipi in da spoštujejo soigralce ter nasprotnike. Želim, da dajejo svoj maksimum na treningih in tekmah. To so stvari, ki so zelo pomembne. Po tem pridejo stvari, kot so kondicija, tehnika in taktika.

Kam lahko v bližnji prihodnosti popeljete KK Bonn? Kje je njegov doseg?
Imamo 6 novih igralcev v ekipi, kar je velika sprememba. Morali bomo veliko trenirati in vlagati ogromno dela. Dejstvo, da imamo veliko novih igralcev, zahteva še več dela in nekaj sreče, da se znotraj ekipe spletejo dobri odnosi. Ekipa mora ostati zdrava, da bomo lahko dobro trenirali. O ciljih sem govoril že v predhodnem vprašanju. Od igralcev in trenerjev bomo iskali maksimum, da bomo lahko na koncu sezone srečni in zadovoljni, da smo dali vse od sebe. Na katero mesto nas bo to pripeljalo, pa je v tem trenutku težko napovedati. 

V Nemčiji živite že 20 let, nemško košarko že dobro poznate. Kakšno pa je vaše mnenje o slovenski košarki?
Slovenija je evropski prvak. To je torej potrditev nekega dobrega dela in kontinuitete. Slovensko prvenstvo sicer ni na zelo visokem nivoju, a je skozi delo trenerjev v mlajših selekcijah zraslo mnogo košarkarjev, ki imajo pomembne vloge v evropskih klubih in tudi v ligi NBA. Zagotovo zelo spoštujem slovensko košarko, ne samo zaradi zadnjega rezultata, ki je zares fantastičen, temveč tudi zaradi dolgoletnega vloženega truda za razvoj igralcev in dobrega dela trenerjev. Upam, da bo tudi slovensko prvenstvo postalo boljše, kar je pomembno za slovensko košarko. Nekaj slovenskih košarkarjev mi je zelo všeč, a igrajo v zelo dobrih klubih, ki so tudi finančno zelo močni. Lepo je bilo gledati Luko Dončiča v zadnji sezoni, ko je izjemno igral v Real Madridu in v reprezentanci. Zagotovo bo svojo kvaliteto potrdil tudi v ligi NBA. Tu je še veliko drugi košarkarjev, ki bi jih mnogi trenerji radi videli v svojih ekipah.

Kako bi se sami opisali kot trenerja in kot osebo izven košarkarskih dvoran?
Ne želim govoriti o sebi. Poskušam biti profesionalen v dvorani. Izven dvoran pa sem normalen človek, z mano se da normalno pogovarjati in komunicirati. Ko delamo in treniramo, želim, da smo zares profesionalni, ko pa imamo prosti čas, ga pa namenimo sproščenemu druženju. Ne bi veliko govoril o sebi.

Kaj bi počeli, če ne bi bili košarkarski trener?
Že zgodaj sem se odločil za šport, študiral sem na športni fakulteti. Že v mladih letih sem se opredelil za košarko, bil sem tudi igralec, kasneje med študijem pa sem se še bolj usmeril proti košarki. Mislim, da je bila moja kariera že od mladih let zapisana, šel sem korak za korakom. Po končani fakulteti sem postal profesionalni trener in to, da sem košarkarski trener, ni slučajno.

Leta 2009 ste postali nemški državni prvak. Kakšno je nemško prvenstvo v primerjavi s slovenskim ali ligo ABA?
Mislim, da je nemška liga zelo kvalitetna. Iz leta v leto postaja vse močnejša. V ligi je veliko dobrih košarkarjev in trenerjev. Dvorane in navijači so izredni, košarkarska atmosfera je izjemna. Mislim, da je nemška liga boljša od slovenske in lige ABA. Organizacijsko je nemška liga na izredno visokem nivoju in od mojega prvega leta v ligi do danes je velika razlika v praktično vsem. Mnogo je vlaganja, entuziazma in tendenca gre naprej, ni popuščanja in mislim, da je to velika kvaliteta.

Ali obstaja košarkar, ki bi ga želeli imeti v svoji ekipi, kjerkoli bi bili?
Ne želim govoriti o imenih. Želim, da so igralci predvsem karakterno pozitivni, da so pripravljeni dati vse od sebe za klub in ekipo. Ne morem govoriti o imenih. Lahko pa govorim o nekem profilu igralca, ki bi ga kot trener želel imeti v ekipi. To je, da imajo korekten odnos s soigralci, dajo svoj maksimum in poskušajo premagati vse nasprotnike.

Če bi lahko bili trener katere koli ekipe v katerem koli časovnem obdobju, katero bi izbrali?
Veliko je dobrih klubov. Trenutno sem zelo zadovoljen in srečen v klubu, kjer delam. Težko govorim o drugih klubih, niti nimam posebne želje.

V katerem klubu v vaši trenerski karieri ste preživeli najlepše obdobje?
V Bonnu. To je že moja deseta sezona tukaj. Tu sem začel kariero, tudi moji otroci so se rodili tam, zato sem emocionalno vezan na ta kraj in seveda tudi na klub. Dobre izkušnje sem imel tudi v drugih klubih v Nemčiji in enem poljskem klubu, kjer sem delal. Vsepovsod sem imel pozitivne izkušnje, toda Bonn ima pri meni posebno mesto.

Kateri dosežek v vaši trenerski karieri vam pomeni največ?
Ne želim govoriti o enem ali drugem uspehu. Zelo srečen sem, ko imam na koncu sezone občutek, da sem dal svoj maksimum, da sem iz ekipe izvlekel največ kar sem lahko. Nekajkrat se je že zgodilo, da smo bili blizu limite in to daje trenerju poseben občutek zadovoljstva. Ne morem tukaj govoriti o trofejah in o mestih, ki smo jih dosegli. Včasih imamo boljšo, včasih slabšo ekipo. Ampak če daš od sebe maksimum in je ekipa bila blizu limita, je to velik uspeh.

5 košarkarjev v vaši sanjski ekipi. Kdo je vaš dream team?
Težko vprašanje. Vselej sem nekoliko vezan na svoje igralce, s katerimi delam ali sem delal. Ne bi naštel.

Kdo je vaš trenerski vzornik? Se po kom zgledujete?
Na splošno ni nikogar, na katerega bi bil ozko vezan in da sledim samo njemu. Odrasel sem ob generaciji vrhunskih trenerjev, ki so delali v tistem obdobju. Imel sem možnost jih spremljati in se učiti od njih. Od mnogih sem se naučil ogromno koristnih stvari, ki sem jih kasneje uporabljal na svoji trenerski poti. To je bil čas, ko so trenerji s tega področja dosegali vrhunske rezultate in trenirali vrhunske košarkarje ter ekipe. Imel sem srečo, da sem jih gledal in se učil od njih, nekajkrat sem jih lahko spremljal tudi v živo na treningih. Nisem ozko vezan na nikogar, poskušal sem pa od vseh teh vrhunskih strokovnjakov prepoznati ideje in jih prenesti na svoje ekipe, se učiti načinov, s katerimi ekipe pripravljajo ter katerih metod se poslužujejo.
Pripravil:
Domen Iršič
Več